AIM: start



SUN, 22 JUL 18:00:00 GMT

NAS Od afere do napihnjenega procesa

Sojenje trojici visokih predstavnikov srbske službe državne varnosti (DV) odpira mnoga vprašanja. Edina priča obtožbe na za javnost zaprtem sojenju trdi, da je visokim funkcionarjem državne varnosti dal diske z dosjeji opozicijskih politikov. Vsi trije obtoženi trdijo, da to ni res.

Še pred tremi meseci, ob aretaciji treh visokih pripadnikov Državne varnosti Srbije - Nikole Čučića, Branka Crnog in Milana Radonjića, osumljenih da so skupaj s svojm priprtim šefom Radomirom Markovićem izdali državno skrivnost - se je vsiljevala misel, da bo njihovo krivdo težko dokazati. Predvsem za to, ker gre za izkušene ljudi, ki tudi v primeru, ko bi bili sumi v osnovanost obtožb lahko utemeljeni, ne bodo dovolili, da bi se proti njim našli dokazi. Kopa je javni tožilec predlagal, sodišče pa sprejelo možnost, da bi bila iz sojenja izključena javnost, (zato ker bi odkrivanje državnih skrivnosti lahko ogrozilo državo) je bilo več kot verjetno, da gre ali za veliko afero ali pa za napihnjen proces. To drugo je bolj verjetno.

"Če niso krivi za to (izdajo državne skrivnosti, op. avt.) potem so krivi za nekaj drugega." je pojasnil v izjavi za javnost podpredsednik vlade Srbije in podpredsednik Zbora republik prof.dr. Žarko Korač. pravosodni minister Srbije Vladan Batićje ob komentiranju nekega drugega sodnega primera dejal: "Ustava ni Sveto pismo." In nas tako spomnil na pri nas tako znan Titov stavek, da se "tem sodnikom ni potrebno držati zakona kot pijanec plota."

Razen informacije, da so vsi osumljeni prijeti zaradi izdaje državne skrivnosti uradno ni bil objavljen noben drug podatek. Vendar pa - tu nekaj ni v redu. Še posebej od tedaj naprej, ko je policijski minister Dušan Mihajlović verjetno obremenjen zaradi številnih "preiskav, ki so v teku" vnesel zmedo z izjavo da so "oni (štirje obtoženi, op.avt.) obtoženi zaradi nepooblaščenega uničevanja in iznašanja uradne dokumentacije." Do tega popravka je prišlo zaradi panike obsprejemu vladine Uredbe o ukinitvi oznake "uradna skrivnost" na vseh dosjejejih službe Državne varnosti. Po tej uredbi ko jo je dabi bilo vse še neprijetneje podpisal sam minister policije Dušan Mihajlović bi morali skoraj vse priprte DB-jevce takoj izpustiti iz zapora brez obtožb. Zanimivo je,da na seji vlade niso bili pozorni na to podrobnost. Sicer pa je v obtožnici ki jo javnostni videla za vse štiri obtožene pisalo, da so na nek način odtujili računalniške CD-je na katerih naj bibilookoli 15 tajnih dosjejev vidnih srbskih politikov, kar so obtoženi vse do konca negirali. Če bi omenjena vladna uredba obveljala se izdaja državne skrivnosti ne bi več smatrala za kaznivo dejanje.Ko je vlada ugotovila za kaj gre je nastala prava zmešnjava. Vlada je še istega dne sprejela novo uredboin jo istega dne objavila v Uradnem listu. Novo Uredbo je podpisal dr. Žarko Korač.

Tako se je lahko mirno nadaljeval sodni proces, ki so ga že od začetka spremljale neprimerne izjave politikov katerih cilj je bil vplivati na delo sodišča. Za razliko od odvetnikov obtoženih, ki so na podpisanih zapisnikih morali obvezati da ničesar o sojenju ne bodo sporočili javnosti so politiki ki so se identificirali s sodiščem in državo skorajda razglašali sodbo še pred koncem sojenja in to tako da so razkrivali vse podrobnosti iz obtožnice. In to tako nespretno, da so neprestano padali v nove kontradikcije. "Na tone in tone materialov jebilo sežganih v Inštitutu za varnost. Imamo pisne dokazeo tem, da se vsi dosjeji iz zadnjih dveh let uničijo. Zato ker so nezakonito spravili podatke iz dosjejev opozicijskih voditeljev na diske se proti nekaterim osebam izpeljani postopki," je pisalo v časopisju. In ni bilo res, kajti vespostopek se je pričel le zaradi izdaje državne skrivnosti. Predsednik srbske vlade Zoran Đinđić si je v drugem, še nedokončanem preiskovalnem postopku dovolil, da že v naprej prejudicira sodbo. "Radomir Marković je dal nalog za uboj na Ibarski magistrali." Čemu potemtakem sploh sodni procesi? Sodišča bi očitno morala le odmeriti dolžino kazni, če te vloge medtem prav tako ne bi prevzeli politiki!

Tudi glede dosjejev bivših opozicijskih voditeljev je minister za notranje zadeve dejal, da so "prazni.". Premijer Đinđić je izjavil, da je bilo vse, "kar je bilo zanimivo izvzeto ali uničeno." Samo zvezni policijski minister Zoran Živković je priznal, da si je pogledal dosje - fascikel s svojim imenom,vsi ostali voditelji DOS pa,če jim je verjeti, niso imeli časa pogledati, kaj je tajna policija vedela o njih. Kaj je res? Ali dosjeji obstajajo ali ne? Gre za izdajo državne ali zasebne skrivnosti, glede na to, da plitiki ves čas govorijo leo svojih dosjejih? In zakaj je zavrnjen predlogo brambe, da se javnost izključi s sojenja samo v trenutku, ko se na sodišču razkriva vsebina dosjejev - kar Zakon o kazenskem postopku dovoljuje? Z drugimi besedami, javnosti ni bilo niti v enem trenutku omogočeno, da sliši to kar govori druga stran, obtoženi in njihovi branilci. Edina priča obtožbe Miloš Teodorović (trenutno na funkciji svetovalca načelnika resorja DV) je trdil, da je svojim bivšim kolegom dal diske. Vsi obtoženi so trdili, da to ni res.

Nihče ne želi braniti obtožene, ki so morda krivi, vendar je nepojmljivo, da namesto sodišča krivdo ocenjujejo politiki, v naprej izrekajo obsodbe in s tem v veliki meri škodijo delu sudišča. "Javno so bile izrečene mnoge neresnice ki so se znašlev medijih zato ker so jih izgovarjali najbolj odgovorni ljudje te države Žal jih nismo mogli demantirati,ker je bila na sojenju ves čas izključena javnost," je bilo vse, kar so na koncu lahko dejali branilci obtoženih.

Vsi obtoženi so bili na koncu obsojeno na leto (trije), eden pa na leto in štiri mesece zapora. Kazenski zakonik Srbije za to kaznivo dejanje sicer predvideva od enega pa do 10 let zapora. Neodgovorne izjave in pritiski na sodišča se nadaljujejo. Na vprašanje, ali je sodnike in tožilce strah izvršne in zakonodajne oblasti nekdanji ugledni sodniki Okrožnega sodišča v Beogradu Miroslav Todorović pravi: "Tresejo se jim kolena pred novimi bogovi pravosodja, zaslepljenimi z oblastjo in voljo do moči."

Jovan Dulović (AIM Beograd)