AIM
  • all articles of same date
  • articles of same date and centre
  • all latest articles
  • latest articles of same centre
  • search all articles
  • search same centre
  • www.aimpress.org

    Copyright: The following text is for personal information only. Any professional use or publication in written or electronic form is subject to an agreement with AIM, 17 rue Rebeval, F-75019 Paris, France

    SUN, 23 JAN 1994 23:03:33 GMT

    Intervju sa Zmagom Jelincicem, predsjednikom Slovenske nacionalne stranke:

    SLOVENCI SO OKUPIRANI V LASTNI DRZAVI

    AIM, LJUBLJANA, 21.01.1994. Zmago Jelincic, po profesiji farmacevt - sicer pa moz, ki se spozna na zgodovino, numizmatiko, tudi umetnost mu ni tuja, ki je sportni pilot, potapljac, vcasih je plesal balet - je danes predsednik Slovenske nacionalne stranke. Ob volitvah, pred dobrim letom dni, je bila prava neznanka volilnega telesa in zaradi izredno velikega stevila glasov volilcev, ki jih je dobila, tudi najvecje presenecenje teh volitev. V letu dni parlamentarnega dela se je stranka na slovenskih tleh se bolj "prijela", saj steje okoli 5000 clanov, prav tako pa tudi v slovenskem parlamentu, kjer ima 5 poslanskih mest.

    AIM: Kaksen program dela nacrtuje vasa stranka v tem letu oziroma cemu bo v parlamentarnem delu namenila najvec pozornosti?

    JELINCIC: Slovenska nacionalna stranka je politicno najmanj obremenjena stranka in tudi edina, ki se lahko pohvali s konstruktivnim delovanjem v parlamentu, saj podpre sehetni predlog levice ali desnice, ce je ta v korist slovenskega naraoda. Letos se bomo poslanci te stranke najprej prizadevali za sprejem zakona o kinemotografiji in sicer bom predlagal zdruzitev dveh zakonodajnih faz, s cemer bi raj pospesil, da bi bil urejen vsaj en segment slovenske kulture. Pripravil sem tudi predlog zakona o slovenskih drzavnih praznikih, da bi namesto 26. decembra, ko je bila razglasena neodvisnost Slovenije, praznovali Dan samostojnosti 23. decembra, ko je bila ta s plebicitom dejansko izglasovana. Pripravljamo pa tudi zakon o zasciti naravnih in drugih jam, naprimer rudnika svinceve rude v Mezici, ki naj bi ga priredili za turisticne namene in ne prepustili unicenju, tako kot se je to zgodilo z opuscenim rudnikom zivega srebra v Idriji, kjer bodo rudniske rove enostavno zasuli. V stranki pripravljamo tudi zakon o zasciti gob, s katerim bomo skusali prepreciti unicenje slovenskih gozdov. Ponovitev lanske bogate gobarske sezone, bi povzrocila, da bi slovenski gozdovi kmalu ostali brez slehernih mikroorganizmov, taksni, kot so gozdovi v sosednji Italiji in Avstriji.

    V nacionalni stranki se pripravljamo tudi na lokalne volitve, ceprav menimo, da taksna lokalna reforma, kot je predvidena, Sloveniji ne bo prinesla nic dobrega. Je namrec le nekaksna "potuhnjena oblika" centralizacije, v kateri bo zlasti krscanska demokracija poskusala, preko svojih cerkvenih zvez, doseci kompleten nadzor nad slovenskim prebivalstvom. Krscanska demokracija preko cerkve silno vpliva na slovenski narod in ga potiska ne v Evropo 21. temvec 16. stoletja.

    Stranka bo tudi skusala razresiti sporna vprasanja, ki se nanasajo na 2. svetovno vojno. Krscanski demokrati, skupaj z Ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko, namrec skusajo rehabilitirati nacisticne in fasisticne pomagace. Slovenska nacionalna stranka, ki se s staksnim pocetjem ne more strinjati, je edina stranka, ki se bori proti temu. Vse ostale stranke, clanice koalicija, se za ta vprasanja ne zmenijo in zaradi taksnega obnasanja vladne koalicije Slovenija v Evropi in svetu izgublja tisti ugled, ki si ga je pridobila s partizanskim gibanjem med 2. svetovno vojno.

    AIM: Katera so tista vprasanja, ki bodo vaso stranko "delala" kot nacionalno stranko?

    JELINCIC: Slovenska zgodovina je v 19. stoletju usmerjala progermanska, v 20. stoletju pa proslovanska oziroma prosrbska struja. Zato so Slovencem ze v minulem stoletju na avstrijskem dvoru "odrezali" zgodovinske korenine in naredili tako, kot da je slovenski narod nastal sele s pomladjo narodov, leta 1948. Zato bo nacionalna stranka morala zbrati in predstaviti vse tiste podatke, ki dokazujejo, da so Slovenci avtohtono prebivalstvo na tem obmocju, s koreninami nekaj tisocletij nazaj, tja v kulturo Venetov.

    Slovenci bi morali spremeniti tudi tiste narodnostne simbole, ki jih sedaj uporabljajo; slovenska zastava je namrec ruska zastava. Tudi grb, ki je na njej upodobljen, ni ustrezen, saj je to znak belogardisticne (kvizlinske slovenske vojske) slovenske zveze iz leta 1942. Da Slovenija uporablja tak nacionalni simbol, je to zanjo gotovo velika sramota.

    AIM: O kaksnih dobrososedskih odnosih med Slovenijo in Hrvasko ze nekaj casa ne moremo govoriti. Kaj o teh vprasanjih menite vi?

    JELINCIC: Odnos Slovenije in Hrvaske je "grozljiva" zadeva in to ne toliko zaradi zahtev Hrvaske, ki izkorisca slaboumnost slovenskega zunanjega ministrstva ter medlost in kleceplaznistvo slovanske vlade, temvec je ta sramota na slovenski strani. Ob vprasanju meje med obema sosedama vsi zgodovinski vidiki namrec govorijo v prid Slovenije. Ce zacnem na severu in sicer v Medzimurju, je to bilo se 6 let po prvi svetovni vojni slovensko ozemlje, sele kasneje je postalo hrvasko. Drugi vecji del tega obmocja, in sicer okolica Strigove, pa je postal hrvaski po 2. svetovni vojni, v letih 1947 in 1948. Podobno se je dogajalo vzdolz cele slovensko-hrvaske meje, naprimer na zumberskem obmocju, kjer je bila se leta 1939 celotna obcina Radatovici slovensko ozemlje. Torej je bil, zadnje case tako sporen, Trdinov vrh, kilometar i pol znotraj slovenskega ozemlja. Slovenska nacionalna stranka bo v kratkem javnosti predstavila nove podatke o goljufijah, ki so se dogajale pri katastarskih izmerah oziroma da so ze dolocene katastrske obcine naknadno popravljali in zato so na Gorjancih tim. "afriske" meje.

    Tudi Istra pred 2. svetovno vojno nikoli ni bila hrvasko ozemlje. Hrvatom so jo poklonili zato, ker so takrat ustanavljali novo drzavo Bosno in Hercegovino in si je Srbija vzela del hrvaskega ozemlja, ki je segal vse do Zemuna. V Avstroogrski monarhiji pa je bila Istra podgrofija v okviru Vojvodine Krajnske. Slovenska nacionalna stranka se ne zavzema za celotno Istro, ki bo nekoc gotovo samostojna, kajti Hrvaska bo razpadla, ker ljudje nocejo biti pod vladavino Tudjmanovega HDZ. Hrvaska bo ostala le na ozemlju zdajsnje centralne Hrvaske z okolico Zagreba. Istra, Dalmacija, Dubrovnik z okolico, ki je nekoc ze bil samostojna republika in Slavonija pa se bodo odcepili. V nacionalni stranki le vztrajamo, da mora biti meja med Slovenijo in Hrvasko na reki Mirni, torej tako, kot je bila ta pravno dolocena leta 1934. V kratkem bo stranka objavila podatke iz zemljevida italijanskega generalstaba, ki je bil do nedavnega oznacen kot stroga vojaska tajnost in iz katerega je razvidno, da je bilo slovensko ozemlje se juzneje od reke Mirne in kjer se je govorilo slovensko.

    Z mednarodnopravnega stalisca pa Slovenijo ne zavezuje vec dogovor o spostovanju meja, ki ga je imela s Hrvasko, kajti Hrvatje so ta dogovor prvi prekrsili, ko so v Piranskem zalivu premaknili mejo in zahtevali slovensko ozemlje. Torej ima Slovenija tudi vec argumente za zahtevo, da poteka meja po reki Mirni oziroma da zahteva mednarodno arbitrazo.

    Slovenski zunanji minister je krscanski demokrat, torej je iz stranke, ki se s Hrvasko dobro razume oziroma se zavzema za konfederacijo z njo. Lani je Slovenska nacionalna stranka preprecila podpis konfederalne pogodbe, ki se je skrivala pod imenom "Pogodba o prijateljstvu", v kateri je bila skrita celo zahteva, da bi morali Slovenci sluziti vojsko na Hrvaskem in da bi Slovenija morala za nekaksno solidarnostno pomoc graditi porusene objekte na Hrvaskem. Politika slovenskega zunanjega ministra je tudi skladna s politiko, ki jo zagovarja Vatikan, ki zeli na tem ozemlju zgraditi mocno obrambeno drzavo pred islamom in pravoslavljem, kar je nedavno v medijih potrdil tudi njegov zunanji minister.

    Cerkev igra v slovensko-hrvaskih odnosih izjemno dvolicno vlogo, ko tudi trdi, pa ne more urediti, da bi Slovenija dobila svojega kardinala. To vprasanje je aktualno ze vec kot dve leti. Po 2. svetovni vojni je cerkev na mejnih obmocjih z Italijo in Avstrijo vsa odprta cerkevna vprasanja uredila v dveh mesecih. Njeno zdajsnje obnasanje torej potrjuje interes, da bi Slovenija sodila pod pristojnost zagrebskega kardinala Kuharica.

    AIM: Bo Slovenija uspela resiti begunsko vprasanje? Vseskozi namrec opozarjate na nevarnost, da bodo begunci postali v Sloveniji manjsina z vsemi pravicami, ki jih manjsine pri nas imajo?

    JELINCIC: Koliko beguncev je dejansko v Sloveniji, je se vedno neznanka, saj so podatki, tudi uradni, dokaj razlicni. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da jih je preko 100.000. Treba pa je vedeti, da se je prijavilo le manjse stevilo beguncev, ker ti dobro vedo da tisti, ki je dobil begunsko izkaznico, ne bo mogel dobiti slovenskega drzavljanstva, torej imeti dvojno drzavljanstvo. Ze sedaj je v Sloveniji okoli 200.000 ljudi z dvojnim drzavljanstvom. Ti so na referendumu za osamosvojitev Slovenije seveda glasovali proti njeni samostajnosti, kar potrjujejo statisticni podatki, objavljeni kasneje po volitvah. Ni pa to razvidno iz tistih podatkov, ki so se objavljali od samih volitvah.

    Begunci zajedajo slovensko nacionalno integriteto in rusijo slovenski gospodarski potencial. Stevilo beguncev, ki jih ima dvomilijonska Slovenija, je ogromno. Evropa se ob tem, koliko beguncev je prevzela, spreneveda, vsaj so v resnici le prekvalificirali bivse "gastarberterje" v begunce. Evropske drzave so sprejele le po nekaj deset, ponekod nekaj sto beguncev. Glede na stevilo domacih prebivalcev bi morala npr. Italija vzeti do 6 milijonov beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Vemo pa kaj so Italijani storili, ko se k njim pribezali begunci iz Albanije. Poslali so jih nazaj z grznjo, da ce pridejo se enkrat, jih bodo torpedirali. In beguncev ni bilo vec.

    Slovenska meja pa je odprta meja in beguncev imamo vsak dan vec. Zato je tudi pri nas, tako kot drugod po Evropi, kriminalnih dejanj vse vec. V Sloveniji se namrec organizirajo neslovenske "bande", ki grozijo, pretepajo i ropajo. Ni se treba bati, da bi v Sloveniji kdo zazigal domove za tujce. Bati se moramo toga, da bodo tujci zazigali slovenske domove, kar se tudi ze dogaja.

    AIM: Kaj bo torej storila Slovenska nacionalna stranka, da bo kot vi pravite, preprecila "okupacijo" Slovenijo od Neslovencev?

    JELINCIC: Nacionalna stranka je pred meseci v parlamentu ze vlozila predlog za preprecitev dvojnega drzavljanstva, ki je bil skladen z evropsko zakonodajo, saj ni delal razlik med Neslovenci pri nas in Slovenci v tujini. Dvojno drzavljanstvo ima namrec le spekulativne namene in zato mu tudi Evropa nasprotuje. Zakon o preprecevanju dvojnega drzavljanstva, ki ga je kasneje pripravila slovenska vlada, pa je nesprejemljiv in protiustaven. Nacionalna stranka bo zahtevala razpis referenduma za ponovno pretehtanje vseh, ki so po osamosvojitvi leta 1991. prejeli slovensko drzavljanstvo. To nam omogoca tudi nasa ustava, saj gre za vitalni interes Slovencev. Kadar je namrec med maticnim narodom vec kot 10 odstotkov tujega prebivalstva, je ta narod, po pravilih OZN okupiran. Torej smo Slovenci okupirani in te okupacije se imamo pravico znebiti.

    AIM: Nacionalsocialna zveza Slovenije, izvenparlamentarna stranka na skrajni desnici, je nedavno povabila Zirinovskega na kongres letos spomladi. Kaj o Zirinovskem kot novi zvezdi na evropskem politicnem nebu menite vi?

    JELINCIC: Zirinovski je gotovo izredno zanimiv clovek, ki ga ne kaze podcenjevati. Mislim, da bi bilo pametno z njim navezati stike, kar pa bi morali narediti sposobni diplomati. Taksnih pa Republika Slovenija nima, saj so v slovenskih diplomatskih sluzbah, razen redkih izjem, le ignoranti in brezvezni odstavljenici, ki so tam sami sebi namen in ki z realnostjo nimajo nobene zveze.

    TANJA HROVATIN